Ko pademo

Kaj storimo glede greha?

IRS je prejelo anonimno sporočilo:

Gospodje:

Priložen boste našli blagajnikov ček za 150 dolarjev. Goljufal sem pri prijavi davka lansko leto in od takrat naprej nisem mogel spati. Če bom imel še naprej težave s spanjem, vam pošljem še ostalo.1

Vsak od nas si želi odpuščanja za napake, ki jih je storil. Vprašanje je, od kod prihaja to odpuščanje.

Kot Kristjanu so vam bili odpuščeni vsi grehi. Verjetno to verjamete iz Biblije. Ampak kako se odzovete na to? Prijatelj, ki svetuje mnogim vernikom, je komentiral: »Nekateri Kristjani zares ne verjamejo, da so grešili, medtem ko drugi ne verjamejo, da jim je bilo odpuščeno.«

Želel bi vam pomagati ceniti tako realnost vašega greha kot tudi realnost Kristusovega odpuščanja.

Kaj je greh?

Ernest Hemingway je nekoč rekel, da če storimo nekaj moralnega, se pozneje počutimo dobro; če storimo nekaj nemoralnega, se počutimo slabo. To je razširjen vidik greha – mnogi živijo skladno s tem. Vendar to ni vidik Biblije. Biblično je greh odnos, ko si želimo stvari delati po svoje namesto po Božje.

Kako pa Bog gleda na greh? Ne more ga tolerirati. »Tvoje oči so preveč čiste, da bi videl hudobijo, na zatiranja ne moreš gledati.« (Habakuk 1,13a) »To pa je oznanilo, ki smo ga slišali od njega in vam ga oznanjamo: Bog je luč in v njem ni nobene teme.« (1 Janez 1,5b)

To se zdi nepomembno. Ali ni Jezus plačal za vse vaše grehe? Zakaj bi nas skrbel greh, ko pa vas Bog ljubi in ima čudovit načrt za vaše življenje? Morda bi morali videti greh kot napako, nič več kot slabo odločitev v življenju.

Bog nikoli ne gleda na greh tako. Zaradi enega samega greha sta bila Adam in Eva izgnana iz raja. Zaradi greha je Bog povzročil vesoljni potop. Poslal je ogenj na mesti Sodomo in Gomoro zaradi tamkajšnjih velikih nemoralnosti. Greh je zadržal Izraelce v puščavi za štirideset let.

Bog sovraži greh. Vendar človeški naravi ustreza grešiti in zato grešimo. Kot Adam in Eva mislimo, da lahko grešimo brez posledic. Vendar ne postanemo kot Bog. Bog pozna zlo, vendar sam ni zloben in se ne vda zlobi. Nas pa greh premami in se mu vdamo.

Kdo je kriv?

Kadar grešimo, je Sveti Duh, ki je v nas užaloščen. Včasih bo povzročil, da se boste počutili krive. Ko grešite, izbirate, da živite neodvisno od Božje volje za vas. To ne pomeni, da vas Bog zdaj sovraži. Še vedno vas ljubi, vendar ga užalostite: »Ne žalostite Božjega Svetega Duha, s katerim ste bili kot s pečatom zaznamovani za dan odkupitve.« (Efežanom 4,30) Da bi razumeli, kako greh vpliva na vas, poglejmo razliko med vašim odnosom z Bogom in vašim druženjem z Njim.

Vaš odnos z Bogom Vaše druženje z Bogom
Se je začel, ko ste sprejeli Kristusa.
(Janez 1,12)
Se je začel, ko ste sprejeli Kristusa.
(Kološanom 2,6)
Je večen.
(1 Peter 1,3–4)
Je lahko oviran.
(Psalmi 32,3–5)
Je vzdrževan le s strani Boga.
(Janez 10,27–29)
Je delno vzdrževan z vaše strani.
(1 Janez 1,9)
Se nikoli ne spremeni.
(Hebrejcem 13,5)
Se spremeni, ko grešimo.
(Psalmi 66,18)

Greh ne spremeni Božjega večnega odnosa z vami – to je bilo odločeno, ko ste zaupali v Kristusovo plačilo za svoje grehe. Kristus je umrl za vse vaše grehe –pretekle, sedanje in prihodnje. Takrat je bilo vaše celotno življenje v prihodnosti. Zaradi vaše vere v Jezusa vam je Bog popolnoma odpustil. Vaš status pred Bogom je zaščiten.

Vendar pa greh lahko vpliva na vašo hojo z Bogom (hoja pomeni vaše tuzemsko druženje z Bogom iz trenutka v trenutek). Greh vpliva na vašo komunikacijo z Njim in na vašo uporabnost v udejanjanju Njegove volje. Greh vas otopi za stvari, za katere Kristus želi, da o njih razmišljate in jih delate.

Psalmi 32,3–5 pravi: »Ko sem molčal, so moje kosti postale krhke zaradi mojega vpitja ves dan, zakaj dan in noč je pritiskala name tvoja roka, moja moč je oslabela v poletni vročini. Svoj greh sem ti dal spoznati, svoje krivde nisem prikrival. Dejal sem: ›Priznal bom svoje pregrehe GOSPODU.‹ In ti si odpustil krivdo mojega greha.« To je pravi odziv na greh. David ni zanikal svojega greha. Ni postal obseden z njim, ampak ga je priznal.

Priznavanje greha

Kaj pomeni priznati greh in se kesati? Prvič, priznanje pomeni, da se strinjamo z Bogom. On že ve, da smo grešili, zato je prav, da smo odkriti: »Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.« (1 Janez 1,9) Priznanje pomeni svobodno priznati svoj greh in sprejeti Božji odnos glede našega greha.

Priznanje ne pomeni prosjačiti za Božje odpuščanje. Kristus je že plačal kazen za vse naše grehe in Božje odpuščanje je prejeto avtomatično, ko greh priznamo. Razlog, zakaj lahko Bog takoj daje odpuščanje, je Kristusova smrt na križu, ne pa moč ponižnosti, s katero greh priznamo.

Kesanje pomeni spremembo v dejanjih glede tvojega greha. Vključuje strinjanje z Bogom da si se motil in da ne boš več delal tega greha.

Ampak še vedno se počutim krivega!

Po priznanju greha se bomo občasno še vedno počutili krive. Nekako se nam zdi, da smo bolj duhovni, če se sami karamo zaradi tega, ker smo tako hudo grešili, in mislimo, da če se lahko čim bolj ponižamo v Božjih očeh, da bo Bog bolj zadovoljen z našo ponižnostjo.

Vendar pa nas Bog ne vidi tako. Del našega priznanja je zahvaljevanje Bogu, da je vse naše grehe že plačal Kristus. Na podlagi tega Bog reče: »Zakaj milosten bom do njihovih krivic in njihovih grehov se ne bom več spominjal.« (Hebrejcem 8,12) Zahvaljevanje vključuje vero zato, ker se odzovete na to, kar Božja beseda pravi o vas, in ne na to, kako se počutite. Če se grajate, se osredotočate na svoj greh in ne na Kristusovo odpuščanje.

Včasih se zgodi, da skušnjavo zamenjamo z grehom. Vendar moramo vedeti, da smo vsi skušani. Tudi Jezus je bil skušan, vendar se ni vdal skušnjavam – ni grešil. Če ste skušani, se ne grajajte. Lahko izberete, da ne razmišljate o skušnjavi, in lahko prosite Boga, naj vam da moč, da se izognete grehu. Ne počutite pa se krive, ker ste skušani. Dober verz, ki si ga velja zapomniti, ko se soočate s skušnjavo, je 1 Korinčanom 10,13 ki pravi: »Znašli ste se le pred človeško preizkušnjo, Bog pa je zvest in ne bo dopustil, da bi bili preizkušani čez svoje moči, ampak bo ob preizkušnji tudi omogočil izhod iz nje, da jo boste mogli prestati.«

Bog vam je popolnoma odpustil vse stvari. »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu.« (Rimljanom 8,1) Bog torej ne gleda obsojajoče na vaše pretekle grehe ali napake, zato tudi vam ni treba. Bog zopet pravi: »In njihovih grehov in njihovih nepostavnosti se ne bom več spominjal.« (Hebrejcem 10,17) Oblak krivde je šel stran. Sprejmite Božje popolno odpuščanje.

»Kajti postava Duha življenja v Kristusu Jezusu te je osvobodila postave greha in smrti.« (Rimljanom 8,2) Življenje Kristjana je svobodno, osvobojeno krivde in svobodno, da živimo, kot nam je namenil Bog, ne nazadnje je tudi najbolj zadovoljivo življenje. Je proces dozorevanja in rasti, da postanemo kot Kristus in ga odsevamo. In za rast je potreben čas!

1. Charles Swindoll, Come Before Winter (Portland, OR: Multnomah Press, 1985), str. 89.

Imam vprašanje …

Pošlji stran prijatelju …