Kaj Bog pričakuje od mene?

Če ste podobni večini drugih kristjanov, želite s svojim življenjem ugajati Bogu. Toda če smo iskreni, hkrati postanemo včasih utrujeni, ko poskušamo živeti krščansko življenje. Včasih se zdi, kot da čutimo preveč pritiska.

Ko sem bila ateistka, nisem imela problemov z grehom. Nisem se ga posebej zavedala. Nisem ravno izkušala krivde. Toda ko sem postala kristjanka … Uh! Spoznala sem, da so bile stvari, ki jih Bog ni želel v mojem življenju. Začela sem se tudi zavedati potrebe, da ljubim druge, da berem Sveto pismo, da molim, da pričujem in učim druge itd. In občasno sem pomislila: »Veliko lažje je bilo, ko sem bila ateistka.« Sedaj, ko sem poznala Boga, sem čutila ogromen občutek odgovornosti, da bi Mu ugajala s svojim življenjem. Brala bi Sveto pismo, prebrala zapoved in zdelo bi se mi, da bi lahko vrstico za vrstico iskreno rekla: »Da, dobra ideja. To moram početi več in več.«

Na srečo me je Bog naučil nečesa iz Svetega pisma, kar me je popolnoma osvobodilo tega zelo odgovornega, od uspešnosti odvisnega načina razmišljanja, tako da sem lahko spet videla Boga in globoko uživala v mojem osebnem odnosu z Njim. V Svetem pismu je veliko načelo, ki ga je najti v pismih Rimljanom, Galačanom, Efežanom, 1 in 2 Korinčanom … Najdi ga je možno vsepovsod.

Tukaj je: Bog ne zahteva popolnosti od vas in niti ne pričakuje, da jo boste dosegali. Bog ni nikoli mislil, da lahko živite krščansko življenje, kot tudi ne pričakuje, da bi lahko dosegli njegov sveti standard. Če bi mislil, da bi ga lahko, mu ne bi bilo treba priti na Zemljo umreti za vas, nas. A prišel je.

Jezus je rekel množicam: »Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.« (Matej 5,48) Torej je res, da Božji zakon in njegove zapovedi zahtevajo popolnost. In če bi bili Bogu sprejemljivi na podlagi tega, kako živimo po njegovih zapovedih, bi morali biti popolni. Ni čudno, da je Jezus prišel, da bi nas rešil kazni naših grehov.

Bog se zaveda vrzeli med njegovo popolnostjo in našo grešnostjo. Celo pri nas kristjanih obstaja nenehna napetost med nami, ki poskušamo zapolniti vrzel, da bi se bolje počutili, da bi se počutili bliže Bogu. Nekateri bodo skušali zapolniti vrzel s tem, da bodo poskusili znižati Božji standard: »Bog ne misli res tako ...« Drugi bodo poskušali zapreti vrzel in bodo poskušali povečati svoj trud: »Bolj se bom potrudil ...«

Kaj pa Bog pravi o tej vrzeli? Obstaja in vedno bo tam. Toda ti, ki si postavil svojo vero (zaupanje; op. prev.) v Jezusa, Ga sprejel v svoje življenje, odpuščeno ti je, razglašen si za pravičnega, dragocen v Njegovih očeh, v Njegovih skrbnih rokah si. Popolnoma Njegov si in On te kljub vrzeli brezpogojno ljubi.

»Ker smo torej opravičeni iz vere, živimo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu, po katerem se nam je tudi po veri odprl dostop v to milost, v kateri stojimo in se ponašamo z upanjem na Božjo slavo.«1

Možno pa je, da boste prišli do točke v svojem življenju, ko boste začeli razmišljati, da bo Bog sigurno sedaj hotel nekakšno povračilo.

Namen tega članka je, da bi vas odvrnil stran od tega, da bi padli v past in čutili, kot da se morate sedaj odkupovati za Boga. Sveto pismo svari pred tem, saj vas bo ta past oropala radosti poznati Kristusa.

Torej, resno poglejmo, kaj Bog pravi o vašem osebnem odnosu z Njim. Poglejmo si osnovna pravila in kaj pravi Bog o odnosu z Njim.

Kako ste postali kristjan?

Poglejmo, kolikšno težo odgovornosti nosi Bog v procesu, ko ste postali kristjan, v primerjavi z vašim trudom:

  • Bog vas je izbral preden je naredil svet in vas je poklical za svoje.2
  • Bog je prišel na Zemljo za vas.3
  • Bog je osebno umrl za vaše grehe.4
  • Bog je poskrbel, da vam je nekdo pojasnil veselo novico – evangelij.5
  • Bog vam je ponudil, da pride v vaše življenje.6
  • Bog vam je dal željo, da bi ga osebno poznali in se mu odzvali.7
  • Obrnili ste se k njemu in ga sprejeli.
  • Bog je vstopil v vaše življenje, vas razglasil za pravične, vam je odpuščeno in vas imenuje za svoje.8

S tem, da ste se enostavno odzvali Bogu v veri, ste postali kristjan oziroma kristjanka. Prav na tak način želi, da tudi živite krščansko življenje … Tako da se enostavno odzovete Bogu v veri. Teža odgovornosti (in sposobnosti) ostane pri Bogu. Verjetno razmišljate: »To je tako enostavno. Kaj je to takega?« Problem je, da se skoraj vsak Kristjan prej ali slej tu ujame. Zakaj?

V človeški naravi je, da mislimo, da smo Bogu dolži za tisto, kar nam je ta dal. V naravi človeka je tudi, da misli: »Sedaj, ko malo poznaš Sveto pismo, ko veš malo o tem, kako moliti in drugim govoriti o Bogu … Sedaj pa je čas prevzeti odgovornost nase in biti ›dober kristjan.‹« Ne obstaja nič hujšega, kar bi tako hitro uničilo vašo radost v poznanju Boga.

In če sami po sebi ne potegnete napačnih zaključkov, da bi morali sedaj biti pridni za Boga, so pa drugi kristjani, na žalost, »dobri« v tem, da vam dajejo občutek krivde, pritiska in pričakovanj, da bi vi bolje ubogali Boga. Upam, da vam bo pričujoč članek pomagal na podlagi Svetega pisma razumeti, kako živeti krščansko življenje, ne da bi čutili težo napačnih pričakovanj »biti priden za Boga«. Pokazal vam bo, kako vas Bog ljubi in kako želi, da ste v stiku z njim.

Bog ni vzpostavil vašega odnosa z Njim tako, da bi bil ta odnos odvisen od vas, ampak od Njega. Naj vam to prikažem iz teh vrstic:

Kako smo sprejemljivi za Boga?

Bog je razglasil »po milosti vam je odpuščeno« (po njegovi dobroti, prijaznosti), ker je Jezus umrl za vas. Njegovo darilo ste prejeli s tem, ko ste vzverovali, da je Jezus plačal vaš greh, kajne? Niste si zaslužili odpuščanja. Enostavno ste verjeli Bogu, ko je rekel, da vam je odpustil.

» … Ko pa sta se pojavili dobrota in človekoljubnost Boga, našega odrešenika, nas je rešil, a ne zaradi del pravičnosti, ki bi jih storili mi, marveč po svojem usmiljenju.«9 »V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti …«10

Prav, kaj pa sedaj, ko ste kristjani, ali se pravila spremenijo? Ali ima sedaj Bog za vas dolg seznam pričakovanj? Ne. Sedaj mogoče razmišljate tako: »Počakaj malo. Sveto pismo je POLNO zapovedi. Ne moreš prebrati odstavka, ne da bi naletel na zapoved, kaj bi moral početi.« To je res. Toda medtem, ko vam Bog da zapovedi, vam tudi pove, da vam jih ne bo uspelo popolnoma ubogati. Pravzaprav, pove vam, da bolj kot se boste poskušali zbrati in jih poskušali ubogati, bolj boste videli svoj greh.11 In še to: bolj kot se boste trudili, da zaslužite Božjo sodbo in obsodbo, bolj se boste počutili kot zgube in zaradi tega se boste počutili tudi precej bolj oddaljeno od Boga.

Apostol Pavel piše o svoji frustraciji, ki jo je čutil. Pogledal je Božji zakon in rekel:»Desetero zapovedi je svetih, pravičnih in dobrih.« Toda kolikor močno se je trudil živeti po njih, je še naprej grešil. Rekel je: »Vem namreč, da v meni, hočem reči v mojem mesu, ni nič dobrega; kajti dobro hoteti je sicer v moji môči, dobro delati pa ni. Ne delam namreč dobrega, ki ga hočem, marveč delam zlo, ki ga nočem.«12 Popolnoma frustriran reče: »Jaz nesrečnež! Kdo me bo rešil telesa te smrti?« Njegova rešitev? »Zahvaljen bodi Bog po Jezusu Kristusu, našem Gospodu.«13

Občutek neuspeha, greha, obsodbe moramo soočiti s Svetim pismom. »Zdaj ni torej nobene obsodbe za tiste, ki so v Kristusu Jezusu.«14 » Kajti če smo se po smrti Njegovega Sina spravili z Bogom, ko smo bili še sovražniki, bomo veliko bolj rešeni po njegovem življenju, odkar smo prišli do sprave.«15

Torej, ko pogledate Božje zapovedi, jih ne poskušajte ubogati z lastno močjo ... Raje prosite Boga, ki živi v vas, da to naredi v vas. Če Bog pravi »ljubite drug drugega«, s tem ne misli, da morate odkorakati z navdušeno odgovornostjo in Bogu pokazati,kako ljubeči ste lahko. Namesto tega želi, da se zanesete nanj: »Bog, prosim te, da živiš v mojem srcu in da vidim to osebo, kot jo vidiš ti, in postavi ljubezen v moje srce za to osebo, tako kot jo imaš ti do te osebe. Nimam svoje moči, da bi to osebo ljubil/a, ampak prosim te, da bi Ti vzpostavil tvojo veliko ljubezen v mojem življenju za njo.«

V čem je razlika?

Razlika je med tem, če poskušate neodvisno ugajati Bogu ali biti odvisni od Boga in se zanašati nanj. Ne odrastemo v neodvisnost od Boga. Odraščamo samo tako, da ostajamo odvisni od Njega in to je način, ki ga On želi. Bog želi, da uživate v svobodi in ljubezni biti v osebnem odnosu z Njim, da mu zaupate in da ste odvisni od Njega, se zanašate Nanj. On ne pričakuje, da morate biti pridni za Njega.

Sveto pismo imenuje Božje zapovedi kot »postavo«. Sedaj, ko ste kristjani, niste več pod postavo ali Božjo sodbo in obsodbo; namesto tega imate odpuščanje in večno življenje. Bili ste osvobojeni zahtev postave.

Pavel je rekel: »Vemo, da človek ni opravičen po delih postave, ampak edinole po veri v Jezusa Kristusa. Zato smo tudi mi začeli verovati v Kristusa Jezusa, da bi bili opravičeni po veri v Kristusa in ne po delih postave, saj nobeno meso ne bo opravičeno po delih postave.«16

Kako močno se Pavel osredotoča na Božje ukaze in jih skuša izpolniti? »Dejansko sem po postavi odmrl postavi, da bi živel Bogu. Skupaj s Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe. Ne zametujem Božje milosti; kajti če je pravičnost po postavi, potem je Kristus umrl zaman.«17

Preden ste sprejeli Jezusa, ste bili oddaljeni od Boga, v vaši moči je bilo samo poznati Božjo postavo, bili ste pod Božjo obsodbo. Toda zdaj poznate Kristusa in njegov Duh živi v vas.

Bog pravi: »Svoje postave bom dal v njihova srca, v njihov razum jih bom zapisal.« In na istem mestu pravi: »Njihovih grehov in njihovih nepostavnosti se ne bom več spominjal.«18 Zatorej razmišljajte tako: namesto da je postava izven vas in nad vami lebdi s svojimi zahtevami, je Bog postavil njegovo postavo v vaše srce in kot vas Sveti Duh spreminja, vam daje naraščajočo željo delati, kar mu ugaja. Čez čas, ko boste rasli v vašem osebnem odnosu z Bogom, bo v vas nadaljeval graditi željo in zmožnost živeti sveto življenje pred Njim.

»Z milostjo ste namreč odrešeni po veri in to ni iz vas, ampak je Božji dar. Niste odrešeni iz del, da se ne bi kdo hvalil. Njegova stvaritev smo, ustvarjeni v Kristusu Jezusu za dobra dela; zanje nas je Bog vnaprej pripravil ...«19

Bog ima načrt za vaše življenje – uporabiti vaše življenje za dobro drugih in za svojo slavo. Vaš odnos je sedaj z Bogom in njegovim življenjem, ki živi v vas, proizvajajoč dobra dela v vas.

Kaj pa narediti z grehom?

Torej, naj vas vprašam tole: kaj če ga prosite, da naredi nekaj v vašem življenju ali da vas osvobodi določenega greha in imate še vedno težave s tem? Kaj če še vedno vidite, da ste vzkipljivi, ali da se zasačite, da še vedno padate v skušnjavo ali da ne molite oziroma ne berete Svetega pisma, kot bi morali? Ali bi to bil čas, da začnete biti odgovorni nad svojim krščanskim življenjem in se začnete zelo truditi? Ne. V trenutku, ko se začnete truditi za Boga, bolj boste videli svoje neuspehe, bolj se boste oddaljevali od Boga in manj radosti boste imeli v poznavanju Njega.

Kristjanu je lahko misliti, da Bog nagradi napore, ker je tako narejena naša družba ... Bodite odgovorni, trdo delajte, čim bolj se potrudite in za to boste nagrajeni. Kristjan lahko gleda zapovedi v Svetem pismu in si misli:»Ja, če se bom dovolj potrudil, bom uspel.« Zaradi tega boste zelo frustrirani, ker Sveto pismo pravi, da osredotočanje na postavo prinaša samo eno – zavedanje vašega greha. Bog ni vzpostavil vašega osebnega odnosa z Njim kot »pridnost in nagrade«. On je to vzpostavil tako, ker hoče, da mu zaupate, da bo v vašem življenju naredil, kar mu ugaja.

Dokler boste živeli na tej zemlji, boste grešili. Nikoli ne boste popolni v tem življenju. Ne le da vi to veste, tudi Bog to ve. Ko opazite greh v vašem življenju, ga priznajte in verjemite, kaj vam je obljubil:

»Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.«20

Bodite potrpežljivi in dovolite, da vas Bog spreminja

Osredotočite se na to, da osebno spoznavate Boga. Prizadevajte si, da bi ga bolje spoznali skozi molitev, branje Svetega pisma, občestvo in preučevanje z drugimi Kristjani … Vse to je dobro. Toda vaša vera naj ne sloni na vaši pridnosti in delih, ampak na zmožnosti Boga, da dela v vaše življenje. Jezus je rekel, da je to podobno kot z grozdjem na trti. Jezus je glavna vinska trta in on pravi, da smo kot veje. »Ostanite v meni in jaz v vas. Kakor mladika ne more sama roditi sadu, če ne ostane na trti, tako tudi vi ne morete, če ne ostanete v meni.«21

Jezus je nadaljeval tako: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostanite v moji ljubezni!«22

Kaj pa ko Jezus pravi »Ubogajte moje zapovedi«?

Pravilen način, kako živeti tako, da boste izkusili življenje v obilju, o katerem je Jezus govoril, in postali lažje prepričani o njegovi ljubezni za vas, je da delate to, kar vam pravi. Jezus pravi:» Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno.«23 On želi, da bi živeli tako, kot vam pravi, da je prav, in da bi izkušali njegovo ljubezen in bili radostni kot kristjani. Toda način, kako ubogati njegove zapovedi, je, da se zanašate nanj, ko pristopate njegovim zapovedim.

Zatorej, ko vidim vrstico v Svetem pismu, kjer Bog pravi »naredi to…«, takoj rečem Bogu: »Dobra ideja. S svojim življenjem ti želim ugajati in prosim te, da vgradiš to (›kar praviš, naj delam‹, op. prev.) v moje življenje po tvojem Duhu. Daj mi sposobnost, da te ubogam na ta način. Bog, če mislim, da bi lahko to zapoved ubogal s svojo lastno močjo, me ta pot vodi v katastrofo. Toda prosim te, da spremeniš moje mišljenje ali da počneš stvari v mojem življenju na kakršen koli način je potrebno, da bi se moje življenje skladalo s to vrstico.« In potem nimam skrbi o tem. Lahko si izpišem to vrstico in se je naučim, o njej razmišljam, mogoče si jo celo vtisnem v spomin. Toda moja vera, da jo bom ubogal, ostaja v Bogu.

On vas je osvobodil od zahtev postave in vam izraža dobrodošlico, da bi počivali v Njemu, odvisni od Njega, kjer lahko popolnoma uživate v intimnosti poznavati Njega.

»Prav tako ste tudi vi, bratje moji, bili po Kristusovem telesu usmrčeni glede na postavo, da bi pripadli nekomu drugemu, namreč Njemu, ki je bil obujen od mrtvih, tako da bi mi obrodili sadove za Boga.«24

»Zdaj pa smo bili oproščeni postave in smo odmrli temu, kar nas je vklepalo, tako da služimo v novosti Duha …«25

»Kajti konec postave je Kristus, v pravičnost vsakomur, ki veruje.«26

»Kdor pa ne opravlja del, ampak veruje v tistega, ki opravičuje brezbožneža, temu se njegova vera šteje v pravičnost.«27

(1) Rimljanom 5,1,2 (2) Efežanom 1,4; 2 Timoteju 1,9 (3) Janez 3,16 (4) Rimljanom 5,8 (5) Efežanom 1,13 (6) Razodetje 3,20; Janez 1,12–13 (7) Razodetje 3,20 (8) I Janez 3,1; Kološanom 1,13–14; Efežanom 1,4; Janez 1,12 (9) Titu 3,4–5 (10) Efežanom 1,7 (11) Rimljanom 3,20 (12) Rimljanom 7,18–19 (13) Rimljanom 7,24–25 (14) Rimljanom 8,1 (15) Rimljanom 5,8–10 (16) Galačanom 2,16 (17) Galačanom 2,19–21 (18) Hebrejcem 10,16–17 (19) Efežanom 2,8–10 (20) 1 Janez 1,9 (21) Janez 15,4 (22) Janez 15,9 (23) Janez 15,10–11 (24) Rimljanom 7,4 (25) Rimljanom 7,6 (26) Rimljanom 10,4 (27) Rimljanom 4,5

Imam vprašanje …

Pošlji stran prijatelju …