Skrivnost kristjanov

Razumevanje z Duhom napolnjenega življenja

Se vam zdi krščansko življenje nemogoče? Naj vam povem skrivnost – res je, nemogoče je, ko to poskušate narediti sami. Živeti krščansko življenje s svojo lastno močjo je podobno ladji na suhih tleh … Ne premakne se. Da bi ladja nekam prišla, mora počivati na vodi. In da bi uživali v krščanskem življenju, se morate najprej naučiti, kako počivati v Bogu. Pavel je to vedel, ko je rekel: »Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Filipljanom 4,13)

Skrivnost krščanskega je v tem, da Kristus živi v nas: »Ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.« (Galačanom 2,20)

Ko je bil Jezus z učenci na zadnji večerji, jim je povedal, da jih bo zapustil, ampak da ne bodo ostali sami: »Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam; če pa odidem, vam ga bom poslal.« (Janez 16,7)

Dan vam bo nekdo, ki vam bo omogočil pogumno živeti krščansko življenje – Sveti Duh. On ni samo usmerjevalna tabla na božanski poti: On je Kristusov Duh, ki je prišel in zdaj živi v vas.

Kdo je Sveti Duh?

Sveti Duh je Bog, tako kot tudi Sin in Oče. Tu nastane velika zmešnjava, če ljudje Svetega Duha ne vidijo kot osebe, kajti on ima osebnost. Je božanska oseba z lastno voljo in čustvi.

Sveti Duh ima vse lastnosti, ki jih imata tudi Sin in Oče. Je vsemogočen, vseveden, nespremenljiv in večen. On je tretja oseba Svete trojice.

Kakšen je namen Svetega Duha?

Sveti Duh je pomemben del kristjanovega življenja. Poglejmo si nekaj njegovih vlog in zakaj je tako pomemben.

Sveti Duh obsodi vaš greh in vam pove, da rabite Kristusa (Janez 16,8–11). Sveto pismo razloži, da brez Svetega Duha in njegove pomoči ljudje mislijo, da je krščanstvo norost. (1 Korinčanom 1,18) Ljudje okrog vas morda mislijo, da je noro narediti takšno zavezo s Kristusom! Vi pa je ne vidite tako samo zato, ker vam Sveti Duh razkriva čudež Kristusovega življenja znotraj vas.

Sveti Duh vam je dal novo življenje. Kar je rojeno iz mesa, je meso, in kar je rojeno iz Duha, je duh (Janez 3,6). Upanje pa ne osramoti, ker je Božja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan. (Rimljanom 5,5) Sam Duh pričuje našemu duhu, da smo Božji otroci. (Rimljanom 8,16)

Sveti Duh je učitelj in tisti, ki vse to omogoča. On vas vodi proti resnici Božje besede. On razsvetli Sveto pismo, tako da ga lahko razumete in uporabite to resnico (Janez 16,13–14), in daje duhovno moč ter učinkovitost vašemu pričevanju (Apostolska dela 1,8). On posreduje zate pred Očetom, ko ne veste, kaj in kako moliti. (Rimljanom 8,26–27)

Sveti Duh je bil poslan od Kristusa, da vam omogoči živeti krščansko življenje! Kot je zapisal Pavel, »prebiva v vas Duh njega, ki je obudil od mrtvih Jezusa« (Rimljanom 8,11). Krščansko življenje je mogoče samo skozi moč Svetega Duha.

Morda si mislite tako: »Potrebujem Svetega Duha v mojem življenju!« Če ste kristjan, je že v vas: »Vi pa niste v mesu, ampak v Duhu, če le prebiva v vas Božji Duh.« (Rimljanom 8,9) Sveti Duh prebiva v vas, ampak morda se mu v življenju ne pustite usmerjati. Lahko je le prebivalec, ni pa predsednik.

Pavel razločuje med dvema vrstama kristjanov: duhovnimi in mesenimi.

1. Duhovni kristjan: »Duhovni človek pa presoja vse, medtem ko njega ne presoja nihče.« (1 Korinčanom 2,15)

Duhovna oseba je sprejela Kristusa in živi kristocentrično življenje. Ta oseba ni brez greha, sooča se s problemi in ima vsakodnevne skušnjave, prav tako kot kdor koli drug. Ampak njen način življenja je drugačen, vsako malenkost in problem, ki ga sreča na svoji poti, zaupa Kristusu.

2. Meseni kristjan: »Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim bitjem, kot nedoraslim v Kristusu. Mleka sem vam dal piti, ne jedi, saj je še niste zmogli. Pa tudi zdaj je še ne zmorete. Še ste namreč meseni. Mar niste še vedno meseni in zgolj ljudje, dokler sta med vami nevoščljivost in prepir?« (1 Korinčanom 3,1–3)

Meseni pomeni »telesen«. Meseni kristjan je kristjan (na neki točki je predal Jezusu življenje), ampak njegovo življenje se vrti samo okrog njega in njegovih potreb. Lahko, da kaže znake, da je kristjan, ampak delo Svetega Duha je zadušeno ali prek zavestne neposlušnosti ali prek ignorance tega, kar mu Duh pričuje.

Kaj torej loči mesenega kristjana od duhovnega? Kaj ni to, da mesenemu kristjanu manjka del Kristusa oz. Sveti Duh? Poseduje vse duhovne vire, enako kot duhovni kristjan. Ampak duhovni človek se v svojem krščanskem življenju zanaša na Kristusovo moč, meseni pa na svojo lastno. Živeti krščansko življenje z lastno močjo je tako neučinkovito, kot če bi poskušal potiskati avto po ulicah mesta.

Biti voden od Duha

Sveto pismo govori o tem, da smo »vodeni« od Duha. To pomeni, da ubogamo: On vodi, mi sledimo, preprosto je. Po navadi pa ne maramo poslušati, ko nam kdo govori, kaj naj počnemo, četudi je to sam Bog! Vendar to, da smo izpolnjeni s Svetim Duhom, pomeni, da dovolimo Božjemu Duhu in Božji besedi, da nas vodita.

Vsak dan se nam ponudi možnost izbire: bomo dopustili, da nas vodi Sveti Duh, ali pa nas bo obvladovalo nekaj drugega? Bodo strah pred prihodnostjo in želje po stvareh, ki si jih želimo, postali bolj pomembni od naše poslušnosti Kristusu? Ko vas izpolni Sveti Duh, On nadzoruje vaše misli in dejanja. Ne morete biti istočasno napolnjeni s sovraštvom, strahom ali skrbmi in obenem tudi z Duhom. Ne gre, ni prostora za dva.

»Zato ne bodite nerazumni, ampak spoznajte, kaj je Gospodova volja.« (Efežanom 5,17) V nasprotju z alkoholom so spremembe, ki jih dela Sveti Duh, resnične, ne umetne. S časom se ne obrabijo. Sveto pismo pravi takšnim trajnim spremembam sad, ki pride iz našega življenja s Kristusom: »Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave.« (Galačanom 5,22–23)

Kako naj bom izpolnjen s Svetim Duhom?

Prepustiti se vodenju Svetega Duha je naša izbira. Je prostovoljno, vendar to ni nekaj, kar pride samo po sebi. Ljudje niso pijani, če prenašajo zaprte zaboje piva ali če delajo v trgovini z alkoholno pijačo. Pitje alkohola je tisto, kar te naredi pijanega. Kot kristjan se lahko obkrožiš z Biblijami ali kristjani, pa ne boš izpolnjen s Svetim Duhom. Po drugi strani pa si lahko sam, toda poln Duha.

Če želite slediti Svetemu Duhu, lahko za to molite. Tu je molitev, ki jo sam pogosto uporabim:

»Dragi Oče, potrebujem Te. Priznam, da sem vodil svoje življenje po svoje in sem s tem grešil zoper Tebe. Hvala Ti, da mi odpuščaš grehe po Kristusovi žrtvi na križu zame. Zdaj povabim Kristusa, da ponovno zavzame svoje mesto na prestolu mojega življenja. Napolni me s tvojim Svetim Duhom, kot si obljubil, da bom napolnjen in – kot praviš – v Tvoji besedi, da boš to storil, če bom vprašal v veri. To molim zdaj v imenu Jezusa. Kot izraz moje vere se Ti zahvaljujem, da vodiš moje življenje in me napolnjuješ s Svetim Duhom.«1

Če ste molili to molitev in želite, da vas vodi Duh, potem vas bo Sveti Duh napolnil – tudi če se vam zdi, da ni nič drugače. Se spomnite, ko ste predali svoje življenje Kristusu? Morda to za vas ni bilo zelo čustveno izkustvo, morda ste bili kot jaz in niste čutili nič posebnega. Kristus ni prišel zaradi občutkov, ampak zato, ker je Božja beseda resnična. Enako je tudi z izpolnjenjem Svetega Duha.

Nekateri ljudje enačijo napolnitev s Svetim Duhom z mistično religiozno izkušnjo. Ni mistična. To je odločitev vere, odziv na to, kar Bog pravi v svoji besedi. Biti napolnjen s Svetim Duhom ni odvisno od vaših občutkov, ki jih občutite ali ne, ampak od Svetega pisma, ki mu verjamete.

Tri vprašanja

Pričevanje Svetega Duha je zelo pomembno za naše krščansko življenje! Morda pa imate še nekaj vprašanj okrog tega.

1. Zakaj ni več kristjanov napolnjenih z Duhom?

Vprašanje, kaj je pravi razlog, da več kristjanov ni izpolnjenih s Svetim Duhom, je bilo vprašanje, ki ga je postavil Mike ob kosilu.

Z eno besedo: greh. Izbiramo, da ne ubogamo Boga. To se lahko izraža kot napuh: stvari želimo delati po svoje. Bogu ne izročimo naših financ; trdo smo delali za naš denar in zdaj je naš. Bogu ne izročimo naših razmerij; zakaj bi oprostil tej osebi, če je sama kriva za to? Bogu ne podredimo svoje osebne morale; to ni stvar nikogar drugega razen mene – niti Boga. Tako govori napuh. Beseda pravi: »Kakor se [Bog] posmehljivcem posmehuje, tako ponižnim daje milost.« (Pregovori 3,34).

Greh se lahko pokaže tudi drugače: kot strah. Pregovori pravijo tako: »Strah pred človekom nastavlja zanko …« Je v vašem življenju nekaj, kar Bog želi, da naredite, ampak vi tega ne naredite, ker se bojite, kaj si bodo ljudje mislili? Enostavno si mislite: »Tega ne morem narediti. Drugi bi me videli kot čudaka, če bi to naredil.« Bog pa že noče, da bi to naredili. Ampak velikokrat želi!

Zadnja polovica verza v Pregovorih pravi tako: »Kdor pa zaupa v Gospoda, bo obvarovan.« Tako enostavno je postaviti odobravanje ljudi pred odobravanje Boga, ampak ali ni Bog na prvem mestu? Naše življenje bo potem drugačno od drugih ljudi, vendar je vredno tega.

2. Sem lahko izpolnjen s Svetim Duhom kljub mojim težavam z grehom?

Verjetno je to odvisno od tega, kaj mislite, ko govorite o »težavah z grehom«. Če se vztrajno predajate grehu, potem Sveti Duh ne more izpolniti vašega življenja. Lahko se tudi sprašujete: »Bom še vedno grešil tudi po tem, ko bom izpolnjen s Svetim Duhom?« Odgovor je sočuten da.

Lahko se vam zgodi, da večkrat na dan storite isti greh in ga tudi priznate pred Bogom. To ni duhovna šibkost; to je dokaz, da duhovno dihate in živite! To, da se zaveste greha in se z njim soočite, se lahko opiše kot »duhovno dihanje«.

Duhovno dihanje vključuje »izdih« – to je priznanje svojega greha Bogu, ko pride do tega. Prepoznate, da ste grešili in si prilastili Gospodovo mesto kot glave vašega življenja. Z »izdihom« odstranite nečisto in uveljavite odpuščanje, ki vam pripada prek Kristusove smrti na križu.

Duhovno dihanje vključuje tudi »vdih« – z njim Boga prosite, da vas ponovno napolni s svojim Duhom in spet postane glava vašega življenja. Ne pozabite: ne bo vas zapustil, če grešite. Ste pa prezrli Njegovo vodenje in zdaj mu ponovno sledite. Učite se mu zaupati. Slednje zahteva svoj čas, zato ne obupajte, ko padete v greh, in naučite se ponovno vstati!

Hči, najmlajši od najinih treh otrok, se je v preteklem letu naučila hoditi. To je trajalo nekaj časa. Ni se zbudila na svoj prvi rojstni dan, se zavihtela čez ograjo svoje zibke in stekla na tečaj aerobike za malčke. Njeni prvi koraki so bili previdni in nerodni. Padla je v blatne lužice, se spotaknila čez ovire na tleh, ampak ni odnehala. Sčasoma so njeni koraki postali močnejši in bolj samozavestni. Še vedno občasno pade (kot tudi njeni starši!), ampak spet vstane in se pobere.

Nikoli ne bomo imuni na greh; brezgrešnost je rezervirana za nebesa. Vendar ko rastemo v Bogu in ga vse bolj poznamo, bomo rasli tudi v prepoznavanju Njegove perspektive in bomo na nekaterih področjih manj grešili. Prav tako se bomo naučili upreti skušnjavam. Vendar bo tudi takrat še veliko priložnosti, ko bomo grešili in bomo potrebovali duhovno dihati, pa če smo v prvem ali sedemnajstem letu krščanskega življenja.

3. Kaj pa, če se moje življenje ni ravno veliko spremenilo?

Pomislite kdaj na to, da je vaša raven duhovne rasti ravno tam, kjer jo želi Bog? Pogledali smo si dva tipa kristjanov, mesenega in duhovnega. Obstaja pa še tretja kategorija kristjana – to je novi kristjan. Se spomnite, kaj je rekel Pavel rekel tistim Korinčanom? »Bratje, nisem vam mogel govoriti kot duhovnim, ampak kot zgolj mesenim bitjem, nedoraslim v Kristusu.« (1 Pismo Korinčanom 3 ,1)

Nekaj let prej je Pavel pripeljal veliko Korinčanov do vere v Kristusa. V tem času ni pričakoval, da bodo že zreli, duhovni verniki. Ampak namesto normalne krščanske rasti so verni v Korintu postali meseni. Če pa ste verni šele nekaj mesecev, potem ste »baby« kristjan, ne meseni, samo mladi.

Ko smo še živeli na srednjem zahodu, smo se z družino vsakega septembra odpravili v Stover´s Orchards (Stoverjevi sadovnjaki) v Three Rivers, Michigan. Vedeli smo, da nas bodo pozdravile lepo urejene zasaditve jablan. Svoje košare smo napolnili z jabolki Mackintosh, Winesap in Rome.

Proti koncu sadovnjaka pa so bile vrste dreves, ki niso bile napolnjene z jabolki. Pravzaprav še niti niso imele sadov. Ampak niso bile mrtve, samo zelo mlade. Nekatere niso v višino dosegle niti metra in pol. Medtem ko so bila starejša drevesa zrela in polna jabolk, so bila ta mlada drevesa zaposlena predvsem s svojo rastjo.

Če danes sledite Kristusu in zaupate Njegovi moči, da vas bo spremenila, potem ste točno tam, kjer vas Bog želi imeti. Ne mučite se okrog »sadov«, za katere čutite, da jih ni. Tudi mlada drevesa se ne primerjajo s starejšimi. Rast je proces in vsak del tega procesa je dragocen.

Ugotovil sem, da ko sledim Kristusu in se ne primerjam z drugimi kristjani, bolj uživam biti kristjan.

(1) Povzetek molitve iz Bill Brighta »Have You Made the Wonderful Discovery of the Spirit-filled Life?« (San Bernardino, CA: Campus Crusade for Christ, 1966), p. 12.

Imam vprašanje …

Pošlji stran prijatelju …